Aktualno

Iz tujine uvozim nekaj embalaže, vendar ne več kot kakšnih 50 kg na letni ravni. Kakšne obveznosti imam?

A) Skladno z veljavno zakonodajo
Če ste prva oseba, ki to embalažo daje na slovenski trg in je embalaže letno manj kot 15.000 kg, se morate vpisati na portal embalaža MOP.

Če količina, ki jo dajete na trg, presega 15.000 kg, morate skleniti Pogodbo z Družbo za ravnanje z odpadno embalažo. Pogodbo lahko sklenete tukaj.

Izjema: v primeru, da dajete na trg embalažo iz PVC ali plastične nosilne vrečke, ste dolžni plačevati okoljsko dajatev in skleniti Pogodbo o prenosu obveznosti ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ne glede na to, ali dajete na trg manj ali več kot 15 ton embalaže.


B) Po sprejemu nove Uredbe, predvidoma pomladi 2021
Če ste prva oseba, ki to embalažo daje na slovenski trg, so vaše obveznosti (ne glede na količino embalaže) naslednje:

  • Vzpostavitev in redno vodenje evidence o embalaži, dani na trg.
  • Vključitev v embalažno shemo.
  • Kvartalno poročanje DROE o embalaži, dani na trg.
Dobim embalažo iz tujine in jo razpakiram. Kam jo lahko oddam?

A) Ste pravna oseba:
Odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, je prepovedano prepuščati izvajalcu javne komunalne službe. Odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, mora končni uporabnik predajati pooblaščeni družbi, ki ima dovoljenje za zbiranje odpadne embalaže v okviru družbe za ravnanje z odpadno embalažo.

Če imate možnost lastne dostave, lahko odpadno embalažo sami dostavite v najbližji Dinosov zbirni center.

Če nimate možnosti lastne dostave, vam Dinos dostavi zabojnik in odvaža odpadno embalažo po vašem naročilu. Pokličete lahko na najbližje skladišče, kjer boste prejeli vse informacije.


B) Ste fizična oseba:
Odpadno embalažo odložite v zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov, ki ga prazni lokalni izvajalec javne službe (komunalno podjetje).

Kaj je to embalaža za polnjenje na prodajnem mestu oz. servisna embalaža?

To je embalaža, ki se uporablja za polnjenje na prodajnem mestu (npr. v trgovinah, slaščičarnah, pekarnah, delikatesah, mesarijah, …). Mednjo sodijo papirnate ali plastične nosilne vrečke, papirnate vrečke za kruh ali pecivo (»škrnicli«), plastične vrečke za meso, sadje ali zelenjavo, posodice za slaščice ipd.

V kakšnem primeru mora podjetje narediti načrt gospodarjenja z odpadki?

Skladno s 27. členom Uredbe o odpadkih mora podjetje narediti načrt gospodarjenja z odpadki, če v koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane skupaj več kot 150 ton odpadkov ali več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov. Načrt gospodarjenja z odpadki za vas pripravi Dinos. Za ponudbo pišite na embalaza@dinos.si

Kaj pomeni, da je embalaža prvič dana na trg?

Primer: vaše podjetje izdeluje čokoladice. Čokoladice zavijate v ovoj in jih zapakirate v manjše kartonske škatlice.  Škatlice zapakirate v večje kartonske škatle, jih zložite na palete in ovijete s folijo – vse navedeno je embalaža. Če to prodate kupcu v Sloveniji, to predstavlja embalažo, ki je prvič dana na trg v Sloveniji. Če to prodate kupcu v tujino, pa za to embalažo v Sloveniji nimate obveznosti. 


Enako velja tudi za embalirano blago, pridobljeno iz tujine. Če ste že embalirane izdelke pridobili iz tujine in jih embalirane prodali vašim kupcem na slovenskem trgu, gre za embalažo, ki jo prvič daje na trg vaše podjetje – s tem pa postane obvezano za ravnanje z embalažo.

Če ste izdelke pred prodajo razpakirali ali prepakirali, pri čemer je pri vas nastala odpadna embalaža, se tudi v tem primeru šteje, da je bila embalaža prvič dana na trg. Gre namreč za embalažo, ki je nastala pri opravljanju vaše dejavnosti in nima predhodnega dobavitelja.

Sem zavezanec. Ali vneseno embalažo na trg RS poročam ob nabavi ali prodaji?

A) Ob nabavi: 
Če uvoženo embalirano blago prepakirate/razpakirate za potrebe svoje proizvodnje, pri tem pa pri vas nastane odpadna embalaža, poročate ob nabavi.

Ker gre za embalažo, ki je nastala pri opravljanju vaše dejavnosti in nima predhodnega dobavitelja, se šteje, da je bila uvožena embalaža prvič dana na trg. To pomeni, da je vaše podjetje obvezano ravnanja z odpadno embalažo.

Primer: ste proizvajalec pomarančnega soka. Pomaranče pridobivate iz tujine, zapakirane v kartonskih škatlah in ovijalni foliji. Ko pomarančne razpakirate, odvržete folijo in kartonske škatle v zabojnik za odvoz odpadne embalaže. Za to embalažo ima vaše podjetje obveznost ravnanja z odpadno embalažo in v tem primeru poročate količine embalaže ob nabavi.


B) Ob prodaji: 
Če embalažo skupaj z izdelki prvič date na trg RS (glej vprašanje Kdaj je embalaža prvič dana na trg?), poročate ob prodaji.
Če embalažo izvozite v tujino, le-te ne poročate.

Primer: ste uvoznik glasbil. Glasbila uvažate in jih prodajate kupcem, lahko tudi distributerjem. Glasbila so zapakirana v škatli, zaščitni foliji, najbrž so zaščitena tudi z embalažo iz stiropora. Embalaža se prodaja skupaj z izdelkom. V tem primeru poročate, ko izdelek prodate na slovenski trg.
V primeru, da glasbila, ki ste jih uvozili, prodate v tujino ali pa jih vrnete dobavitelju, od katerega ste izdelek pridobili, pa vam za embalažo ni treba poročati. 

Ali moramo voditi evidenco o vrsti in teži embalaže za posamezni izdelek?

Da. O vrsti in teži embalaže, dane v promet, morajo embalerji, pridobitelji blaga ter proizvajalci in pridobitelji servisne embalaže (v nadaljevanju zavezanci) voditi lastno evidenco (papir in karton, plastika brez PVC, PVC, les, železo in jeklo, aluminij, steklo, kompoziti, drugo, …).

Evidenca zavezancem služi za kvartalno poročanje o embalaži, dani na trg, ter za pripravo letne napovedi embalaže, ki jo zavezanec planira dati na trg RS (letno napoved zavezanec sporoči 1x letno DROE zaradi izračuna stroška embalažnine).

Uvažam kartonske škatle kot izdelek. Kakšne obveznosti imam?

Dokler v škatle ne pakirate blaga, so le-te še vedno le izdelek in ne embalaža. V primeru, da jih uvažate le kot izdelek, torej nimate obveznosti ravnanja z embalažo. 

Če pa uvažate kartonske škatle iz tujine (EU ali tretjih držav) z namenom, da boste vanje zapakirali svoj izdelek oz. blago, je s tem vaše podjetje obvezano ravnanja z embalažo.  Če kartonske škatle, ki jih uvažate, ostanejo na zalogi, te obveznosti še nimate, saj embalaža (v tem primeru kartonske škatle) še ni bila uporabljena z namenom embaliranja blaga.

Če so škatle ob dobavi naložene na paleti in ovite s folijo, je vaše podjetje obvezano ravnanja z embalažo tudi za lesene palete in folijo.

V primeru nabave kartonskih škatel od slovenskega podjetja velja vse enako kot v zgoraj opisanem primeru, razen za palete in folijo – v tem primeru je obveznost nastala pri slovenskemu dobavitelju.

Kaj vse spada pod embalažo na primeru čokolade?
  • papirnat oz. plastičen ovitek, v katerega je zavita čokolada;
  • kartonska škatla, v katero je npr. zapakiranih 20 čokolad;
  • večja kartonska škatla, v katero je zloženih npr. 50 kartonskih škatel s po 20 čokoladami;
  • lesena paleta, na kateri je postavljena večja kartonska škatla;
  • folija, v katero je ovita večja kartonska škatla na paleti;
  • plastični trak, s katerim je povezana kartonska škatla na paleto.
Izdelava: Optiweb-logo